Opis predavanj

Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) – 11 mesecev kasneje, Andrej Tomšič, Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije
Na predavanju bo predstavljen povzetek stanja po enajstih mesecih uporabe GDPR, ključne statistike in ugotovitve Informacijskega pooblaščenca ter pogled naprej.

Nove zahteve za e-storitve, ki bodo dostopne za vse državljane EU – EU uredba SDG, Alenka Žužek Nemec, Ministrstvo za javno upravo
Decembra 2018 je stopila v veljavo nova EU Uredba za vzpostavitev enotnega digitalnega portala, ki bo posameznikom in podjetjem omogočila enostaven dostop do vseh nacionalnih portalov držav članic EU, na katerih se bodo, skladno s poenotenimi standardi, nahajale celostne informacije o pogojih za delo in bivanje v državah članicah EU, 21 najpogosteje uporabljenih postopkov, ki bodo v celoti digitalizirani. Država članica mora vse e-postopke, ki jih imajo na voljo njeni državljani, nediskriminatorno zagotoviti na elektronski način tudi za druge državljane EU, kar pomeni na primer od prijave in oddaje vloge do prejema neke odločitve pristojnega organa. Pomembna novost uredbe je tudi zahteva po izmenjavi vse dokazil v elektronski obliki po principu »samo enkrat«.

Projekt e-ARH.si: kaj nam je že uspelo in kaj nam še bo do zaključka projekta?, Tatjana Hajtnik, Arhiv Republike Slovenije
V slovenski javni arhivski službi, ki jo sestavljajo Arhiv RS in šest regionalnih arhivov, izvajamo petletni projekt (2016 – 2020) nadaljnjega razvoja slovenskega javnega elektronskega arhiva e-ARH.si, ki je financiran s strani Evropske unije (80 %) in Slovenije (20%). Projekt ima začrtanih mnogo pričakovanih rezultatov, namenjenih ustvarjalcem za obvladovanje e-arhivskega gradiva, dokler je pri njih, pripravo in izročitev tega gradiva v pristojne javne arhive, kot tudi rešitev, ki bodo omogočale njegovo nadaljnjo uporabo vsem zainteresiranim uporabnikom, ne glede na njihove vidne ali slušne zmožnosti. V prispevku bo avtorica predstavila, kaj smo že uspeli do sedaj realizirati in kaj nas še čaka do zaključka projekta leta 2020.

Rešitve projekta e-ARH.si za ranljive skupine, Mojca Kosi, Arhiv Republike Slovenije
Eden od ciljev pri razvoju slovenskega elektronskega arhiva v projektu e-ARH.si je omogočanje dostopnosti arhivskega gradiva ranljivim skupinam s pomočjo sodobnih tehnologij. Smernice (WCAG 2.0) za omogočanje dostopnosti arhivskega gradiva ranljivim skupinam so bile upoštevane pri sami zasnovi virtualne arhivske čitalnice, kar pa ne zadošča, saj je treba arhivsko gradivo pred tem ustrezno pripraviti ali prilagoditi za uporabo ranljivim skupinam. K temu cilju nas vzpodbuja tudi zakonodaja, ki daje vedno večji poudarek dostopnosti za ranljive skupine. V prispevku bo avtorica predstavila tehnike in metode, s katerimi so v projektu e-ARH.si prilagodili različne zvrsti arhivskega gradiva in s tem omogočili dostopnost ranljivim skupinam.

Ali EU uvaja enotno elektronsko identiteto? Aleš Pelan, Ministrstvo za javno upravo
Uvedba elektronske osebne izkaznice je bila pri nas že večkrat načrtovana, vendar so bili vsi dosedanji poskusi zaradi različnih razlogov neuspešni. Evropska Komisija v sodelovanju z državami članicami Evropske Unije pripravlja novo zakonodajo na področju osebnih izkaznic, v skladu s katero bodo države morale uvesti osebne izkaznice z vključenimi biometričnimi podatki. Kljub temu, da to pomeni umestitev brezstičnega čipa na osebno izkaznico, se zahteve nanašajo le na uporabo osebne izkaznice kot potovalnega dokumenta, ne pa tudi na obvezno vključitev elektronske identitete državljana. Vseeno pa ta prenova prinaša priložnosti predvsem za države, ki načrtujejo uvedbo e-osebne izkaznice.
E-osebne izkaznice in drugi načini za verodostojno izkazovanje e-identitet so pomembni tudi zaradi delovanja enotnega digitalnega trga. Način izvajanja elektronske identifikacije pri čezmejni uporabi, ko uporabnik iz ene države članice želi uporabiti e-storitev ponudnika iz druge države članice, je določen z Uredbo 910/2014/EU eIDAS. V skladu z zahtevami te uredbe mora vsaka država omogočiti dostop do e-storitev javnega sektorja tudi za uporabnike iz drugih držav, tovrstno uporabo pa uredba priporoča tudi za e-storitve v zasebnem sektorju. Za izvajanje čezmejne prijave morajo države vzpostaviti posebna vozlišča ter prijaviti sredstva e-identifikacije, ki so za tovrstno uporabo dovoljena. V predavanju bo podan pregled stanja do sedaj prijavljenih sredstev in konceptov po državah EU.

mSignum – rešitev varnega elektronskega podpisa je na dlani. Dobesedno., Sandi Rožman in Matjaž Zagorc, MIKROGRAFIJA d.o.o.
Spoznajte elektronsko podpisovanje z mSignum, ki omogoča novo stopnjo varnosti e-podpisa s tehnologijo blockchain za zagotavljanje verodostojnosti identitete. V Mikrografiji imamo več kot 20 let izkušenj z elektronskim podpisovanjem, digitalizacijo in hrambo elektronskih dokumentov. Ker je to v naši naravi, smo v kompleksnosti elektronskega podpisovanja videli izziv in kot odgovor razvili globalno inovativno rešitev mSignum.

Rekono, most med Bančnimi aplikacijami in EiDAS storitvami, Matic Mermolja, OSI d.o.o.
Ob spremenjeni direktivi o plačilnih storitvah (PSD2) morajo banke omogočiti svojim strankam (uporabnikom), da tretjim ponudnikom (TPP) lahko dovolijo
* dostop do podatkov o računu stranke,
* izvedbo plačilnih storitev v imenu kupca (lastnika računa).
Tak dostop mora temeljiti na močni avtentikaciji strank (SCA).
Hkrati so številne banke pokazale zanimanje za elektronsko identifikacijo in (kvalificirane) storitve zaupanja v skladu z Uredbo o eIDAS (EU) 910/2014.
Z Rekono storitvijo banka pridobi storitev elektronske identifikacije in močne avtentikacije, hkrati pa se posredno banki odpre dostop do ostalih storitev zaupanja, ki jih omogoča uredba EIDAS. Rekono storitev po dveh letih pridobiva zaupanje bank in ostalih ponudnikov elektronskih storitev in ostaja vodilna varna storitev elektronske identitete kot ključen faktor digitalizacije poslovanja v podjetju.

Sistemska ureditev hrambe kot prvi pogoj digitalizacije poslovanja, Miha Čebron in Miha Škrabar, MIKROCOP d.o.o.
Kako je urejanje hrambe dokumentov v papirni obliki povezano z digitalizacijo poslovanja? Ali je to res ključno izhodišče za digitalizacijo poslovanja v organizacijah in podjetjih? V kolikšni meri se temeljna načela e-hrambe nanašajo tudi na fizično hrambo? Odgovore na ta in druga vprašanja bosta s primeri iz prakse predstavila Miha Čebron in Miha Škrabar iz Mikrocopa.

Poslovne priložnosti učinkovitega zajema dokumentov in podatkov, Klemen Novak, MIKROCOP d.o.o.
Kako raven kakovosti zajema dokumentov vpliva na uspešnost digitalizacije poslovanja? Ali lahko podatke zajemamo tudi iz polstrukturiranih in nestrukturiranih dokumentov? Kaj lahko s temi podatki naredimo v nadaljevanju in katere priložnosti odpira večja učinkovitost zajema? O tem, pa tudi o trendih tehnološkega razvoja zajema, bo govoril Klemen Novak iz Mikrocopa.

Preden vas ujame ZVOP-2: Ustrezna implementacija GDPR v prakso z obvladovanjem izzivov, Miha Dvojmoč, MD SVETOVANJE d.o.o. – INFOCENTER
Prispevek se osredotoča na načrtovanje, udejanjanje in konstantno vzdrževanje skladnosti z GDPR v različnih subjektih zasebne in javne sfere. Poudarek je na korakih, ki naj bi jih organizacije premostile v zasledovanju skladnosti, področnih izzivih, s katerimi se pri tem soočajo, in težnji po konstantnem obvladovanju zahtev GDPR. Preko poznavanja področij delovanja, zahtev in pritiskov GDPR po eni strani ter značilnosti in zakonitosti specifik dela posamezne organizacije s protipritiski na drugi strani, tlakujemo pot do uspešnega vpeljevanja skladnosti na področju varstva osebnih podatkov, preden organizacijam svoje obveznosti naloži še ZVOP-2. Gre za poučni prispevek, v katerem odgovarjamo na vprašanje – kako ujeti korak z GDPR, preden nas ujame še ZVOP-2.

 

Napolnite si svoj Inbox 🙂

SEZNANITE SE Z VSEM, KAR PALSIT PONUJA.

Darilo: ob prijavi dobite dostop do 5 najbolje ocenjenih video vsebin z naših dogodkov.