Računalniški centri 5. generacije – kakšne priložnosti za dodatne zaslužke ponujajo?

O enem najhitreje rastočih tržišč v okviru IKT tehnologije – podatkovnih centrih, o glavnih področjih njihovega razvoja, izzivih pri upravljanju in zagotavljanju nemotenega delovanja ter priložnostih za dodatne zaslužke, ki jih prinašajo računalniški centri 5. generacije, smo se pogovarjali z Boštjanom Lavugerjem iz podjetja NTR inženiring d.o.o.

g. Lavuger, na DATA CENTER konferenci sodelujete že od njenega samega začetka. V svetu informacijske tehnologije se pogosto omenja t.i. Cloud (oblak) in Cloud rešitve, kjer se uporabniki ne ukvarjajo z informacijsko infrastrukturo, temveč jo le najemajo pri različnih ponudnikih. Ali opažate trend zmanjševanja potreb po računalniških centrih?
Res je, da so se v svetu precej uveljavile t.i. oblačne rešitve. Praktično to pomeni, da so mnoga podjetja potrebe po informacijski infrastrukturi reševala z najemom storitev pri različnih ponudnikih. To velja predvsem za manjša podjetja, z nižjimi zahtevami po informacijski varnosti. Prednost »Cloud-a« je predvsem hitra izvedba in plačevanje glede na porabo. Vendar se pri t.i. Cloudu pojavlja mnogo operativnih težav, ki zmanjšujejo njegovo uporabnost. Ponudniki so predvsem velika mednarodna podjetja, ki s takšno infrastrukturo gradijo odvisnost uporabnikov od njihove infrastrukture, po drugi strani pa je razvoj IoT tehnologij drastično povečal količino podatkov, ki se shranjuje in obdeluje. Posledično je potrebno te podatke obdelovati čim bližje kraju nastanka, prav tako pa jih je potrebno obdelovati v izjemno kratkih časih. Kot tipične primere implementacije IoT si predstavljajmo avtomatizirane tovarne, kjer vsak stroj v vsaki fazi obdelave komunicira z informacijskim sistemom, mu sporoča podatke o obdelavi obdelovancev ter zagotavlja sledljivost v vseh fazah proizvodnje. Drug primer so sistemi avtonomne vožnje, ki so sedaj v razvoju. Za obdelavo podatkov iz avtocestnega odseka v Nemčiji ocenjujejo, da bodo potrebni sistemi za obdelavo podatkov vozil in medsebojno komunikacijo vsakih 400m avtoceste. Tretji primer pa so napredni informacijski sistemi v zdravstvu, ki pošiljajo množico občutljivih podatkov o analizah in stanjih pacientov na centralne lokacije. Zaradi vseh teh zahtev se število računalniških centrov drastično povečuje. V svetu govorijo o dobi t.i. Edga oz. o informacijskem robu. Tudi v našem okolju opažamo spremembe. V podjetju NTR inženiring d.o.o. smo že pred leti pričeli snovati rešitve, ki so bile namenjene »Edgu«. Govorimo o kontejnerskih računalniških centrih. V resnici smo jih v zadnjih dveh letih v Sloveniji do sedaj namestili 5. Prav tako pa je vedno več povpraševanja iz industrije, ki podobno rešuje problematiko avtomatizirane proizvodnje z izgradnjo mikro ali majhnih računalniških centrov. Zato je to tržišče še vedno eno najhitreje rastočih na področju IKT tehnologij. Trend rasti se ni ustavil, obseg velikih centrov se počasi povečuje, drastično pa se povečuje obseg mikro centrov.

Omenili ste, da je tržišče računalniških centrov eno najhitreje rastočih tržišč v okviru IKT tehnologij. Če bi primerjali računalniške centre izpred nekaj let in danes, kje je viden največji napredek v razvoju?
Računalniški centri so inženirsko tehnični objekti, katerih življenjska doba je do 25 let. V tem času je normalno, da doživijo vsaj eno prenovo. S tem se tehnike in tehnologije prilagodijo novim rešitvam. Če smo se pred 20. leti ukvarjali z zagotavljanjem razpoložljivosti in pred 10. leti z zagotavljanjem energetske učinkovitosti v računalniških centrih, so takšne rešitve postale danes nekaj povsem običajnega in sodijo v osnovne zahteve. Zraven sodijo še tehnično varovanje s požarno zaščito in centralni nadzor nad infrastrukturo. To velja za, recimo temu večje računalniške centre. V mikro računalniških centrih se te rešitve vzpostavljajo zdaj. V zadnjih nekaj letih pa je poudarek pri izgradnji in prenovi, poleg osnovnih zahtev, predvsem v učinkovitem upravljanju, kjer se implementirajo napredni sistemi upravljanja z imenom DCIM (data center infrastructure management). Le-ti ne samo nadzorujejo infrastrukture, temveč omogočajo dinamično upravljanje in vodenje infrastrukture z avtomatskimi protokoli, kar omogoča optimalno izkoriščanje vseh razpoložljivih virov.
Razvoj pa poteka na novih rešitvah, ki jih bomo predstavili na DATA CENTER konferenci, 30. maja 2019.
V povzetku naj povem, da računalniški centri s svojo infrastrukturo predstavljajo izjemno zmogljive in pametne sisteme v elektro energetskem omrežju, ki omogočajo mnogo več funkcionalnosti, kot pa jih sedaj izvajajo. Prav tako pa se modificirajo nadzorni sistemi in sistemi vodenja (DCIM) ter tako postajajo osrednji inteligentni sistem samega centra, ki je sposoben avtonomno voditi center brez posredovanja človeka.

Računalniški centri postajajo vedno bolj kompleksni organizmi, sestavljeni iz množice naprav in sistemov. Kako se soočiti s težavami pri upravljanju in zagotavljanju nemotenega delovanja teh kompleksnih sistemov?
Odgovor na to vprašanje je kratek in jedrnat. Dokler želimo samo spremljati delovanje in biti v primeru posamezne napake o njej obveščeni, so nadzorni sistemi in njihovi upravljalci dovolj. Vendar se število in kompleksnost sistemov v računalniških centrih hitro povečuje. Za doseganje boljše učinkovitosti in naprednih funkcionalnosti, je potrebno v centru meriti veliko število parametrov in glede na njihove vrednosti prilagajati delovanje naprav. To pomeni aktivno voditi delovanje centrov. Človek s svojimi omejenimi možnostmi spremljanja in posredovanja takšni nalogi ni kos. Zato se uveljavljajo napredni sistemi vodenja in upravljanja, ki pa morajo biti zasnovani tako, da v nobenem primeru ni ogroženo delovanje oskrbne infrastrukture. V praksi to pomeni, da ni dovolj razmišljati o vodenju in upravljanju, temveč je potrebno sistem vodenja zasnovati tako, da bo računalniški center deloval nemoteno tudi v primeru odpovedi centralnega sistema nadzora in vodenja. Zato govorimo o več nivojskih sistemih nadzora in vodenja, s čimer z lokalnim delovanjem zagotavljamo tudi delovanje oskrbnih sistemov v izrednih razmerah.

Eden izmed glavnih izzivov, s katerimi se soočajo IT oddelki, je zmanjšanje stroškov. Kje lahko lastniki in upravljavci podatkovnih centrov prihranijo ali kako lahko svoje podatkovne centre izkoristijo za morebiten dodaten zaslužek?
Zmanjševanje stroškov je eden od vidikov optimizacije delovanja. Tega se lahko lotiš na več načinov. Najlažji je zmanjševanje števila delujočih sistemov, kjer pa posledično trpi razpoložljivost. Mnogo bolj kompleksen je dvig energijske učinkovitosti, kar lahko še izboljšamo z aktivnim vodenjem infrastrukture. Napredni računalniški centri oz. računalniški centri 5. generacije pa omogočajo dodatne zaslužke z izkoriščanjem nameščene opreme in sistemov za aktivno sodelovanje z elektro energetskim omrežjem in drugimi sistemi. Pri tem govorimo o relativno enostavnih sistemih izkoriščanja odpadne toplote, o virtualnih elektrarnah, pa tudi naprednejših sistemih akumulacije toplotne energije v času, ko je električna energija poceni. Najnaprednejši centri pa so že povezani s pametnimi omrežji in nudijo omrežne energetske storitve. S tem se upravljalci, namesto z zmanjševanjem, ukvarjajo z višjo dodano vrednostjo in dodatnimi prihodki ter zaslužki. Pomembno pri tem pa je, da s tem funkcionalnosti in potrebe računalniškega centra niso ogrožene.

Katere trende na področju podatkovnih centrov bi še posebej izpostavili?
Mislim, da sem v prejšnjih odgovorih že izpostavil glavne trende. Sicer pa jih predstavimo tudi na sami DATA CENTER konferenci. Menim, da je pomembno, da se načrtovalci in uporabniki redno izobražujemo in seznanjamo s trendi in smermi razvoja. Sicer pa se tudi v našem podjetju aktivno ukvarjamo z razvojem. Imamo namreč lastno razvojno ekipo strokovnjakov, ki trenutno deluje na treh področjih. Eno od pomembnejših je razvoj naprednih sistemov vodenja in upravljanja z računalniškimi centri, drugo področje je razvoj kontejnerskih računalniških centrov, tretje pa je razvoj na področju elektro energetskih sistemov. To so tudi glavna področja razvoja v svetu.

Znano je, da so data centri veliki porabniki električne energije. V današnjem času, ko se vsi bolje zavedamo vplivov na okolje, menite, da se bo temu v prihodnje posvečalo še več pozornosti?
Nasprotno, menim, da se ta trenutek temu posveča največ pozornosti. Predvsem pri podjetjih, ki gledajo v prihodnost. Vendar nihče ne pričakuje, da bi se poraba električne energije za oskrbo IKT naprav bistveno zmanjšala. Manjšo porabo električne energije prinaša boljša energetska učinkovitost in tu se trudimo doseči kar najboljše rezultate. Bistveno področje razvoja pa je izkoriščanje sicer nezanesljivih, a okolju prijaznih virov, kot so vetrna in sončna energija za napajanje računalniških centrov. To dosegamo z novimi in drugačnimi zasnovami oskrbne infrastrukture, kjer so napajalni sistemi bistveno drugačni, kot sedanji. Govorimo o energetskih hranilnikih, ki pa niso namenjeni samo računalniškim centrom, temveč aktivno sodelujejo z električnim omrežjem.

Zakaj bi IT strokovnjakom priporočili obisk DATA CENTER konference?
DATA CENTER konferenca je vrhunski dogodek, na katerem se lahko strokovnjaki seznanijo z najnovejšimi trendi s področja računalniških centrov. Na žalost ni v Sloveniji ali širše, v okoliških državah, nobenega primerljivega dogodka. Zato je vrednost te konference še toliko večja. Menimo, da so vsako leto pripravljeni zanimivi prispevki, ki podajajo tako osnovne smernice razvoja, kot podrobnejše tehnično znanje s področja oskrbne infrastrukture. Sam menim, da moramo k vsem problemom pristopati prvenstveno s pogledom »z vrha«. In kot takšno tudi vidim konferenco. Dobimo vpogled v smernice razvoja in moderne načine ureditve oskrbne infrastrukture.
Seveda pa smo vsi strokovnjaki na konferenci na voljo obiskovalcem, da z njimi spregovorimo o njihovih težavah in jih pomagamo. Zato menim, da je konferenca odlična priložnost, da se vsi strokovnjaki s področja IT seznanijo z novostmi in trendi ter spregovorijo o težavah v njihovih konkretnih sistemih.
Več informacij o konferenci najdete na spletni strani DATACENTER.PALSIT.COM.